Iz Livorna na Korziko – počitnice se začnejo že na trajektu

14. julija smo se v Livornu vkrcali na dnevni trajekt proti Bastii.

Tokrat nismo rezervirali kabine, ampak samo sedeže. Za nas se je to izkazalo kot odlična izbira, predvsem zaradi otrok. Že sama plovba je bila del dogodivščine.

Otroka sta opazovala trajekt, morje in pristanišče, vmes smo si privoščili sok in sladoled, malo posedeli, malo počivali in tako je nekajurna plovba minila presenetljivo hitro.

Ko smo pripluli v Bastio, se je naše pravo korziško potovanje šele začelo. Iz Bastie smo se odpravili proti Saint Florentu, kjer smo imeli rezerviran prvi kamp – Camping d’Olzo.

Camping d’Olzo – uradna spletna stran

Do kampa smo prispeli že po zaprtju recepcije. Pričakovali smo kakšno komplikacijo, vendar se na srečo nihče ni preveč obremenjeval s tem. Našli smo svoj prostor in se namestili. Prvi večer tako ni bil nič posebnega – in ravno to je bilo popolno. Po dolgi poti smo samo želeli parkirati campervan, nekaj pojesti in zaspati. Naslednje jutro pa smo končno dobili tisto, zaradi česar smo prišli na Korziko – morje. In morje pri Saint Florentu je bilo neverjetno toplo. Pravzaprav tako toplo, da smo imeli občutek, kot da smo stopili v ogromne naravne toplice. Prvi pravi dan na Korziki je tako minil v znamenju kopanja, plaže in popolnega počitniškega brezdelja.

Calvi in naša najljubša plaža – Plage de Bodri

Po dveh dneh smo se odpravili proti Calviju. Na poti smo naredili postanek na Plage de Bodri in že takoj vedeli, da tega postanka ne bomo pozabili. Prodnata plaža, kristalno čista voda in neverjetne modre barve. Bodri je bila ena tistih plaž, kjer se vprašaš, ali je mogoče, da je voda res tako turkizna. Za plavanje je bila odlična, okolica pa je imela prav tisti občutek rajske plaže, zaradi katerega bi najraje ostal ves dan. Če bi morala izbrati svojo najljubšo plažo na našem potovanju, bi bila Plage de Bodri zagotovo med prvimi. Potem pa smo nadaljevali proti Calviju.

Calvi – malo več mesta in drugačen utrip

V Calviju smo se nastanili v Camping Paduella.

Camping Paduella – uradna spletna stran

Kamp je precej bližje mestu kot naš prvi kamp, zato je bil tudi občutek popolnoma drugačen. Zvečer smo se lahko sprehodili v mesto, si ogledali staro mestno jedro, citadelo, marino in seveda našli kakšen dober sladoled. Calvi ima čudovito lego ob morju, nad mestom pa se dviguje mogočna citadela. Peščena plaža je relativno blizu in na njej najdeš praktično vse, kar potrebuješ za brezskrben dan ob morju. Otroci so bili zadovoljni, jaz pa sem že razmišljala, kam bi šla naslednje jutro teč.

Jutranji tek do Chapelle Notre-Dame de la Serra

Ena od stvari, ki jih na potovanjih s campervanom res rada izkoristim, so zgodnja jutra. Ko ostali še spijo, lahko obuješ tekaške copate in greš raziskovat okolico. V Calviju sem se odpravila proti Chapelle Notre-Dame de la Serra, ki stoji na hribu nad mestom. Tek je bil TOP. Pot navzgor, jutranji mir, morje pod mano in na koncu pogled na Calvi in zaliv. To je bil eden tistih tekov, kjer se večkrat ustaviš – ne zato, ker ne zmoreš več, ampak zato, ker moraš pogledati okoli sebe.

Chapelle Notre-Dame de la Serra – več informacij

Porto – ko Korzika postane divja

Po dveh dneh smo nadaljevali proti Portu. Naš naslednji postanek je bil Camping Funtana a l’Ora.

Camping Funtana a l’Ora – uradna spletna stran

Porto je bil popolnoma drugačen od Calvija. Manj mestnega utripa in veliko več občutka, da si v divji naravi. Gore, skale, gozdovi, reke in soteske. In seveda sem naslednje jutro spet obula tekaške copate.

Tek do Gorges de Spelunca

Odpravila sem se proti Gorges de Spelunca, eni najbolj slikovitih sotesk na zahodu Korzike. Narava je tukaj res divja. Pot vodi med skalami, skozi gozd in ob reki. Na poti sem srečala kozoroga. Potem pa še pujse. In ne govorim o majhnih pujskih. Nekateri so bili tako veliki, da so bili videti skoraj večji od kozoroga, ki sem ga srečala prej. Takrat sem si rekla, da je mogoče vseeno dobro, da tečem podnevi in po poti, ki jo poznam. Po vrnitvi v kamp je sledilo kopanje v bazenu, potem pa smo se odpravili še do reke. In reka je bila ena najlepših stvari tega dela potovanja. Kristalno čista, obdana s skalami in zelenjem, voda pa ravno pravšnja za osvežitev. To je bila tista divja Korzika, ki smo jo želeli doživeti.

Corte – v osrčju Korzike

Po dveh dneh smo campervan usmerili proti Corteju. Corte je središče notranjosti otoka in popolnoma drugačen od obalnih mest. Sprehodili smo se skozi mesto, si ogledali citadelo in se povzpeli do Belvedera, od koder se odprejo res lepi razgledi na okoliške gore. Seveda ni šlo brez sladoleda in pijače. Za prenočevanje smo izbrali Camping Restonica, ki je odlično izhodišče za raziskovanje Corteja in doline Restonica.

Camping Restonica – uradna spletna stran

Tokrat smo ostali samo eno noč. Če bi imela več časa, bi se v notranjosti Korzike zagotovo zadržala dlje. Tukaj je ogromno možnosti za pohodništvo, raziskovanje gora in kopanje v gorskih rekah.

Iz Corteja proti Ajacciu – cesta, ki bi si zaslužila več časa

Pot od Corteja proti Ajacciu je bila eno lepših presenečenj potovanja. Najprej cesta, vklesana v skalo. Potem se teren začne spreminjati in postaja vse bolj odprt. Na nekaterih delih me je pokrajina spominjala celo na Slovenijo, na primer na Pokljuko. In ves čas sem razmišljala: Če bi imela več časa, bi se tukaj zagotovo ustavila za nekaj dni. To je ena od stvari, ki jih pri potovanju po Korziki s campervanom hitro ugotoviš – skoraj nemogoče je videti vse.

Ajaccio – samo kratek postanek

Ajaccio smo si ogledali precej na hitro. Naredili smo krog s campervanom, poskušali najti parkirišče, vendar nam ni uspelo najti primernega mesta, zato smo nadaljevali. Tokrat smo se ustavili v Camping LaVallée, kjer je bila plaža praktično čez cesto.

Camping LaVallée – informacije

Peščena plaža, morje in spet malo počitka. Jaz pa sem tudi tukaj izkoristila jutro za tek – tokrat proti območju La Poudrière. In potem se je zgodilo nekaj, česar res nisem pričakovala. V gozdu sem srečala lisice. Po kozorogu, pujskih in zdaj še lisicah sem se odločila, da je bilo za eno potovanje divjine dovolj. Obrnila sem se in se hitro vrnila nazaj na glavno cesto.

Bonifacio – eden najbolj spektakularnih razgledov

Po dveh dneh smo nadaljevali proti jugu. Na poti smo naredili postanek v Bonifaciu. Bonifacio je eden tistih krajev, ki jih je težko opisati samo z besedami. Mesto stoji visoko na belih apnenčastih pečinah, pod njim pa je morje. Razgledi so res nori. Samo stojiš in gledaš. Po kratkem ogledu smo nadaljevali mimo Porto-Vecchia proti Sari-Solenzari.

Solenzara – kamp, kjer se je začela prava zabava

V Solenzari smo se namestili v Camping Côte des Nacres.

Camping Côte des Nacres – uradna spletna stran

Ta del Korzike je bil precej bolj vetroven kot zahodna obala. Ampak kamp je bil super. Ob plaži, z barom, restavracijo in zvečer celo z DJ-jem. Po vseh mirnih večerih v kampih je bil tokrat večer malo drugačen. Glasba, druženje in zabava za odrasle in otroke. Vsi smo si privoščili malo večernega dogajanja.

Aleria – malo zgodovine med vsemi plažami

Po dveh dneh smo nadaljevali proti Alerii. Tokrat smo naredili postanek, ki ni bil povezan z morjem. Ogledali smo si arheološko najdišče Aleria, eno pomembnejših zgodovinskih najdišč na Korziki. Ostanki antičnega mesta lepo pokažejo, kako pomembna je bila Aleria že v antičnih časih. Takšni postanki so bili na našem potovanju ravno pravšnji. Ni šlo za celodnevno raziskovanje zgodovine, ampak za zanimiv premor med dvema obalnima destinacijama.

Cervione – zadnji kamp ob morju

Iz Alerie smo nadaljevali proti Cervioneju. Naš cilj je bil Camping Olmellu. To je bil precej bolj naraven kamp. Ni bil popolnoma urejen in pokošen, kot nekateri drugi kampi, vendar je imel veliko sence in je bil tik ob plaži. Načrt je bil, da tukaj ostanemo vse do odhoda na trajekt. Ampak vreme je imelo drugačen načrt. Veter se je okrepil in valovi so postali precej veliki, zato kopanje v morju ni bilo več tako prijetno. Po dveh dneh smo se odločili, da naredimo še eno spremembo.

Camping Les Cascades – zadnje presenečenje potovanja

Za zadnji dan smo se prestavili v Camping Les Cascades. In če bi vedela, kako super bo ta kamp, bi šli sem že prej. Kamp je imel bazen in veliko bolj sproščeno vzdušje, zato je bil popoln za zadnji dan. Potem pa smo zjutraj dobili še obisk. Osli. Nekako jim je uspelo odpreti ograjo in se udomačiti kar v kampu. Otroci so bili seveda navdušeni. Po vseh plažah, gorah, rekah, kozorogu, pujskih in lisicah so bili osli pravzaprav popoln zaključek našega korziškega potovanja.

Nazaj proti Bastii in na trajekt

In potem je prišel zadnji dan. Pospravili smo campervan, pripravili stvari in se odpravili proti Bastii. Pred nami je bila še zadnja vožnja in nato trajekt nazaj proti Livornu. Na trajektu smo še enkrat pogledali proti Korziki in se počasi zavedli, koliko različnih obrazov smo v dobrih dveh tednih uspeli spoznati. Od toplega morja pri Saint Florentu do gorskih rek pri Portu. Od mestnega utripa Calvija do divjih sotesk Spelunce. Od gora pri Corteju do spektakularnih pečin Bonifacia. Od mirnih kampov do večera z DJ-jem. In od jutranjih tekov do nepričakovanih srečanj z živalmi.

Bi se na Korziko vrnili?

Vsekakor.

Čeprav smo v 16 dneh prevozili velik del otoka, imamo občutek, da smo videli šele delček tega, kar ponuja. Najbolj mi je bilo všeč ravno to, da Korzika ni samo destinacija za poležavanje na plaži. Če potuješ s campervanom, lahko vsak dan doživiš nekaj popolnoma drugega. En dan plavaš v turkiznem morju, naslednje jutro tečeš v gore, popoldne raziskuješ staro mesto, naslednji dan pa se kopaš v hladni gorski reki. In otroci? Tudi njim ni bilo dolgčas. Sladoledi, plaže, bazeni, trajekt, reke, živali, osli, ogromni pujsi in seveda dovolj časa za brezskrbno igranje. Korzika 2026 je bila zato popolna kombinacija morja, narave, raziskovanja in campervan življenja. In čeprav smo se 29. julija vkrcali na trajekt za domov, imam občutek, da se bo ta otok še vrnil v naše načrte. Morda naslednjič za več dni v notranjosti. Morda z več pohodništva. Morda z manj postanki. Ali pa spet tako – brez popolnega načrta in z dovolj prostora za kakšno nepričakovano dogodivščino. Ker je očitno prav to čar Korzike.